G4-8

G4-8 Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter razdelitev po tipih odjemalcev)

Analiza po dejavnostih

TOVORNI PROMET

Razvoj dejavnosti in rezultati leta 2017

Leta 2017 je skupina SŽ–Tovorni promet prepeljala 20,9 milijona ton tovora in opravila 5.079 milijonov netotonskih kilometrov. Dosežke leta 2016 smo pri prepeljanem tovoru presegli za 8,9 % (1,7 milijona ton), pri opravljenem delu pa za 11,6 %. S tem smo nadaljevali nenehno rast fizičnih kazalcev v zadnjih petih letih.

V primerjavi z letom prej se je za 2,4 % povečala tudi povprečna prevozna pot, ki je leta 2017 znašala 242,5 kilometra (leta 2016 pa 236,8 kilometra). To dokazuje, da smo v procesu obvladovanja daljših prevoznih poti naredili še en korak naprej.

Spodbudne rezultate smo dosegli v težkih razmerah, ob vse večji konkurenci in z izredno omejenimi zmogljivostmi. Na naše delo so negativno vplivali manjša razpoložljivost javne železniške infrastrukture zaradi številnih vzdrževalnih del, manjša razpoložljivost lokomotiv in vagonov zaradi njihovega slabega stanja in pomanjkanje drugih virov v različnih fazah prevoza.

Naše storitve smo nenehno prilagajali pričakovanjem kupcev, ki smo jim ponudili bolj kakovostne logistične storitve ali prevoze na daljši poti. S prilagajanjem dolžin vlakov posameznim odsekom proge smo kupcem lahko ponudili zanesljive storitve. S tem smo jim omogočili načrtovanje voženj daljših vlakov, ne glede na omejene infrastrukturne zmogljivosti in omejitve na številnih odsekih. S prilagajanjem proizvodnih aktivnosti smo kupcem ponudili tudi prevoz težjih vlakov ter jim tako pomagali optimizirati njihove proizvodne in nabavne dejavnosti.

Za leto 2017 so bile značilne ugodne gospodarske razmere v Sloveniji, na drugih evropskih trgih, za katere prepeljemo več kot 90 % tovora, pa je bila gospodarska rast nekoliko nižja in je zato le omejeno prispevala k boljšim rezultatom.

V segmentu vagonskih pošiljk so se v notranjem prometu glede na prejšnje leto povečali prevozi peska in starega železa, v mednarodnem prometu pa se je povečal prevoz kmetijskih proizvodov, kontejnerjev, premoga, peska, nafte in derivatov ter starega železa.

SŽ–Tovorni promet se vse bolj usmerja na mednarodne trge. Delež prevozov za potrebe slovenskega gospodarstva (notranji promet, uvoz in izvoz) se je v primerjavi z letom prej tako zmanjšal za 4,7 odstotne točke in je znašal 38,7 % (leta 2016: 43,4 %).

Vagonske pošiljke

SŽ–Tovorni promet večino tovora še vedno prepelje na slovenskem poteku. Iz leta v leto pa se povečujejo prevozi, ki jih samostojno opravimo na tujih trgih. Hčerinska družba SI-Cargo Logistics, Beograd se poleg pridobivanja poslov za SŽ–Tovorni promet, d. o. o., ukvarja tudi s trženjem prevozov vagonskih pošiljk, ki ne potekajo čez Slovenijo, kar iz leta v leto bolj prispeva h konkurenčnosti skupine SŽ–Tovorni promet. Z lastno vleko v Avstriji in na Hrvaškem pa smo ne le podaljšali prevozno pot, temveč tudi povečali svojo konkurenčnost z obvladovanjem tovora na daljši poti. S tem smo pridobili nekaj novih poslov in okrepili svojo vlogo regionalnega prevoznika.

Klasični prevoz vagonskih pošiljk

Klasični prevozi vagonskih pošiljk pomenijo kar 76 % prepeljanih vagonskih pošiljk po progah Slovenskih železnic leta 2017; delež se v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Več kot 90 % blaga pomenijo surovine oziroma primarni proizvodi in polproizvodi, kot so rude, premog, nafta in derivati, kmetijski izdelki, obdelan in neobdelan les, pesek in kameni agregati, železo in jeklo, staro železo.

Kombinirani transport

V kombiniranem prometu 97 % blaga prepeljemo v tako imenovanih shuttle vlakih, in sicer predvsem na relacijah iz/za pristanišče Koper proti Madžarski, Slovaški in Češki. Preostale 3 % blaga prevažamo s posameznimi vagoni predvsem za države Balkana (Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina). Leta 2017 smo sklenili nove pogodbe z novimi operaterji za transporte shuttle vlakov in za prevoz posameznih pošiljk. Večino prevozov smo opravili v pristanišče Koper in iz njega, kjer smo prepeljali za 8 % ITEveč kot leta 2016. Količina prepeljanega blaga pa je padla pri oprtnih prevozih. Vzrok za to je povečano število dovolilnic turškim cestnim prevoznikom.

SI-CARGO LOGISTICS

Leta 2017 se je nadaljevalo povečanje prevozov v Srbijo in iz nje ter za države v tranzitu čez Slovenijo in tudi rast prevozov mimo Slovenije, ki jih organizira SI-Cargo Logistics. V primerjavi z letom 2016 smo na relacijah iz/za Srbijo (tudi prek Srbije) za Slovenijo in prek Slovenije prepeljali za 9 % več blaga, količina prepeljanega tovora mimo Slovenije pa se je povečala za 29,4 %. K tako spodbudnim rezultatom so največ prispevali prevozi kmetijskih proizvodov iz Srbije v Italijo ter prevozi izdelkov iz železa in jekla iz Srbije. Vse močnejša konkurenca zasebnih operaterjev v regiji je povzročila upad cen na NTKM, negativno pa je na rezultate vplivala tudi slabša letina v kmetijstvu v Srbiji, predvsem koruze.

 

FERSPED

Razvoj dejavnosti in rezultati leta 2017

Produkt kopenskega prometa združuje dva segmenta, in sicer železniške in cestne prevoze. Leta 2017 so bili prihodki tega produkta 4 % manjši kot leta 2016, predvsem zaradi zmanjševanja železniških prevozov. V strukturi prihodkov predstavlja 72 %.

Železniška logistika

Prihodki železniške logistike so bili leta 2017 za 26 % manjši kot leto prej. V strukturi prihodkov ta segment dosega 34,6 %. Razlogi za upad so zmanjševanje količin pri prevozih hlodovine in bele tehnike ter nerealizirani prevozi lesnih sekancev, šote, etanola in starega železa. Glavnino železniških prevozov predstavljajo špediterske storitve pri prevozih premoga (leta 2017 več kot 316 tisoč ton) in pločevinastih navitkov.

Cestna logistika

  • Največjo rast prihodkov leta 2017 je dosegla dejavnost cestne logistike, in sicer so prihodki za 32,7 % večji kot leto prej. V strukturi prihodkov družbe delež organizacije cestnih transportov predstavlja 37 %. Največ blaga je v obliki kompletnih tovorov, v porastu pa so tudi kontejnerski in zbirni prevozi. V povprečju mesečno realiziramo 550 kamionskih prevozov, kar na letni ravni pomeni 6.600 kamionskih prevozov. Največji porast prevozov je iz našega skladišča v Kopru. Prevažamo po celi Evropi, vključno s Turčijo in Rusijo pa tudi širše (Bližnji vzhod).
  • Nabavna služba v tem segmentu je organizirana po geografskih območjih – državah. Za prevoze, ki niso pogodbeno dogovorjeni, se nabava vrši prek dveh borznih portalov, na katerem so zbrane tako ponudbe kot tudi povpraševanja mednarodnih prevozov.

Pomorska logistika

Prihodki organizacije pomorskega prometa so se v primerjavi z letom prej povečali za 15,8 %. V strukturi prihodkov ta segment pomeni 13 %. Večino blaga se prepelje v kontejnerskih prevozih, kjer izvajamo dodatne logistične storitve – prevoz, pretovor, carinjenje in dostava. Leta 2017 je bilo v obdelavi več kot 7.500 kontejnerjev, glavnina tega je bilo opravljena v Kopru.

Poleg tega izboljšujemo sodelovanje z našimi tujimi partnerji − ponudniki logističnih storitev na Daljnem vzhodu in drugih regijah ter z ladjarji − ter razvijamo delovanje v agencijski mreži s tujimi partnerji, kjer smo našo navzočnost močno povečali.

Letalska logistika in terminalske storitve

Zračna logistika

Prihodki produkta zračne logistike so se leta 2017 povečali za 104 %, pri čemer je treba opozoriti, da smo na Brniku začeli poslovati šele v drugi polovici 2016. Prihodki zračne logistike predstavljajo 1 % v skupnih prihodkih. Največ blaga je bilo uvoženega iz Indije ali izvoženega v Ameriko, Brazilijo in na Kitajsko.

Carinske storitve

Prihodki carinskih storitev so na ravni lanskih in v strukturi prihodkov pomenijo 5 %. Davčno zastopanje opravljamo v približno enakem obsegu kot leta 2016, večinoma za poslovne partnerje, ki poslujejo prek Kopra.

Terminalske storitve

Prihodki terminalskih storitev leta 2017, ki so 11 % manjši kot leto prej, pomenijo 9 % v skupnih prihodkih. Opazen je trend rasti skladiščnih pretovorov, so pa leta 2017 izpadli prihodki skladiščenja hlodovine v Luki Koper.

Terminalske storitve so dejavnost, katere razvoj smo v družbi Fersped opredelili kot strateški projekt. Leta 2017 smo povečali skladiščne kapacitete v Kopru, ki smo jih v drugi polovici leta dodatno opremili in usposobili za kontejnerske pretovore. Leta 2017 je bilo pretovorjenih več kot 7.500 kontejnerjev in več kot 2.500 avtomobilov. Leta 2018 je predvidena posodobitev skladiščne informacijske tehnologije in investicija v pokritje odprtega dela skladišča v Novi Gorici.

Terminalske storitve niso klasično skladiščenje, temveč gre za tako imenovano cross-docking logistiko. Večinoma so to razkladi in prekladi kontejnerjev v pretovornih skladiščih v Kopru in Novi Gorici. Ob tem imamo priložnost ponujanja dodatnih storitev podpore blagu (carinjenje, prepakiranje, železniški in cestni transport …).

POTNIŠKI PROMET

Razvoj dejavnosti in rezultati leta 2017

V primerjavi z letom 2016 je bilo prepeljanih za 4,2 % manj potnikov in opravljenih za 4,4 % manj potniških kilometrov. Manj potnikov je predvsem zaradi spremenjenih navad migracijskih tokov zaposlenih, manjše populacije dijakov in študentov ter decentralizacije srednjih šol in fakultet, spremenjenih potovalnih navad in ovir v železniškem prometu, ki so nastale zaradi sicer potrebnega povečanega obsega investicijskih vlaganj v javno železniško infrastrukturo, kar pa kratkoročno otežuje zagotavljanje kakovostnih prevoznih storitev zaradi zamud in prestopanj na nadomestne prevoze.

V strukturi vseh prepeljanih potnikov je 93,8 % potnikov v notranjem potniškem prometu, od tega se večina nanaša na obvezno gospodarsko javno službo, ki jo regulira pogodba z Ministrstvom za infrastrukturo. Skoraj polovica vseh prepeljanih potnikov so vsakodnevni uporabniki vlaka, in sicer večinoma dijaki in študenti s subvencioniranimi vozovnicami.

V okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu je bilo prepeljanih 12,8 milijona potnikov, ki so potovali na povprečni razdalji 49,8 kilometra, in realiziranih 10.241,4 tisoč vlakovnih kilometrov. Doseženi obseg dela obvezne gospodarske javne službe v notranjem in čezmejnem regijskem potniškem prometu leta 2017 ne dosega načrtovane ravni zaradi nadomestnih prevozov na zahtevo upravljavca JŽI, zapor prog zaradi investicijskih in vzdrževalnih del ter izrednih dogodkov.

V notranjem prometu OGJS je bilo prepeljanih 93,7 % vseh prepeljanih potnikov po pogodbi o izvajanju obvezne gospodarske javne službe. V okviru obvezne gospodarske javne službe v čezmejnem regijskem prometu (6,3 % prepeljanih potnikov) sta najmočneje zastopani Slovenija (odprava potnikov iz Slovenije) in Avstrija (ÖBB), sledijo pa Hrvaška (HŽ), Nemčija (DB), Madžarska (MAV) in Švica (SBB).

Najpomembnejši delež potnikov v notranjem prometu so mladi in odrasli, ki predstavljajo 86,6 % vseh potnikov. Podatki o obsegu dela za abonentske vozovnice dijakov in študentov so ocenjeni in bodo dopolnjeni naknadno po potrditvi kliringa s strani naročnika, to je Ministrstva za infrastrukturo. Največji delež prepeljanih potnikov predstavljajo mladi z abonentskimi vozovnicami (47,8 % vseh potnikov).

V mednarodnem prometu je segmentacija izdelana po trgih oziroma po državah. V prevozu potnikov je najmočneje zastopana Slovenija (odprava potnikov iz Slovenije), Avstrija (ÖBB) je drugi najmočnejši trg, sledijo Hrvaška (HŽ), Nemčija (DB), Madžarska (MAV) in Švica (SBB). Ker je združenje Eurail od 1. januarja 2016 prevzelo obračun vseh prodanih vozovnic Interrail za 30 evropskih držav in vozovnic Eurail za vse druge izvenevropske države, je v strukturi prepeljanih potnikov najmočneje zastopan. Za potovanja v mednarodnem prometu so tudi leta 2017 veljale ponudbe po splošni mednarodni tarifi in dodatne ponudbe na podlagi bilateralnih in multilateralnih dogovorov z drugimi železniškimi upravami in železniškimi prevozniki, ki so veljale za določene relacije, termine, vlake in segmente uporabnikov. Posebno prepoznavne so ponudbe nizkocenovnih potovanj s cenami od 19 evrov, ki imajo omejene kontingente za določene vlake in termine do Beograda, Budimpešte, Dunaja, Gradca, Salzburga, Züricha, Münchna, Frankfurta in Pulja.

VLEKA IN TEHNIKA

Razvoj dejavnosti in rezultati leta 2017

Vzdrževalna dejavnost

Dejavnost vzdrževanja železniških vozil ter popravil in izdelave komponent in rezervnih delov je SŽ–Vleka in tehnika, d. o. o., opravljala pretežno za podjetja v skupini Slovenske železnice (81,5 %). Največja kupca storitev vzdrževanja voznih sredstev v skupini Slovenske železnice sta družbi SŽ–Tovorni promet, d. o. o., (50,0-odstotni delež) in SŽ–Potniški promet, d. o. o. (46,1-odstotni delež).

Kot prejšnja leta smo si tudi leta 2017 prizadevali povečevati konkurenčnost in prepoznavnost na širšem evropskem trgu ter pridobivati nove kupce. Delež prodaje za kupce zunaj skupine Slovenske železnice, ki so lastniki ali najemniki železniških vozil, je 18,7 %. Od kupcev izven skupine Slovenske železnice je bilo dobrih 85,8 % prodaje realizirane v tujini, večina na trgih zahodne Evrope. Prihodki so se v primerjavi z letom prej zmanjšali za 9,9 %. Tako kot v zadnjih letih je bil tudi leta 2017 glavni produkt za kupce zunaj skupine Slovenske železnice obnova kolesnih dvojic, sledi pa jim revizija tovornih vagonov in cistern.

Vleka 

Glavna dejavnost Vleke je opravljanje vleke in izvajanje premika po izdelanih razporedih vlečnih vozil in osebja. Storitve vleke se v celoti opravljajo za potrebe prevoznikov v skupini Slovenske železnice (SŽ–Tovorni promet, d. o. o., 59,2 % in SŽ–Potniški promet, d. o. o., 40,8 %). Določeno število osebja vlečnih vozil še vedno opravlja delo za domačega prevoznika na progah v Avstriji in Hrvaški.

Obseg opravljenega dela se izraža v opravljenih brutotonskih (ocena dela lokomotiv) in mazalnih kilometrih (ocena dela motornih garnitur). Obseg dela, opravljen z električno vleko, se je povečal tako v tovornem kot v potniškem prometu, na drugi strani se je obseg dela z dizelsko vleko zmanjšal z 12,0 % na 8,0 %. Razmerje med delom električnih in dizelskih lokomotiv se je spremenilo tudi zaradi elektrifikacije proge Pragersko−Hodoš.

Tehničnovagonska dejavnost (TVD)

Tehničnovagonska dejavnost je ena od železniških dejavnosti, s katero neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa. Njena glavna naloga je nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vlečnih vozil ter nadzor nad njihovim delovanjem v vlaku. Njen glavni namen je zagotavljanje varnega, zanesljivega, kakovostnega in okolju prijaznega obratovanja železniških vlečenih vozil. Delo poteka na pregledovalnih mestih na območju Slovenskih železnic in na območju sosednjih železniških uprav (ÖBB, FS in HŽ), na podlagi mednarodnih in nacionalnih predpisov ter sporazumov med prevozniki.

Tudi storitve TVD se skoraj v celoti opravljajo za potrebe prevoznikov v skupini Slovenske železnice (SŽ–Tovorni promet, d. o. o., 80,7 % in Potniški promet, d. o. o., 19,3 %).

UPRAVLJANJE JŽI

Družba SŽ–Infrastruktura, d. o. o., skladno z Zakonom o železniškem prometu (ZZelP), upravljavec javne železniške infrastrukture, vzdržuje javno železniško infrastrukturo, gospodari z njo in vodi železniški promet na njej. Za opra­vljanje vseh z varnostjo v železniškem prometu povezanih dejavnosti je izdelan sistem varnega upravljanja in prido­bljeno varnostno pooblastilo, ki velja do 31. maja 2019.

GRADBENIŠTVO

Po zaključku velikih investicij iz obdobja prve evropske finančne perspektive 2007–2013 (2015) in zelo slabem letu 2016 se je leta 2017 zopet začel postopni porast grad­bene aktivnosti v Sloveniji. Državne investicije, ki so leta 2016 predstavljale le 12 odstotkov vseh investicij, so pred obdobjem močne rasti, predvsem zaradi napovedanih novih velikih projektov, kot so 3. razvojna os in projekti na železniški infrastrukturi, med njimi največji izgradnja drugega tira Koper–Divača. Zasebne investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za od 6 do 7 odstotkov letno v naslednjih treh letih, državne investicije pa nekoliko manj, vendar bo tu dinamika precej bolj neenakomerna, saj bo odvisna od dinamike pri gradbenih delih, povezanih z železnico.

Leta 2017 se je začela izvedba nekaterih večjih projektov, pokritih s sredstvi iz druge evropske finančne perspektive 2014–2020 (2022), hkrati pa so potekali tudi nekateri večji razpisi, na podlagi katerih se bo realizacija začela leta 2018.

Pomembnejše prihodke iz omenjenih projektov tako načrtujemo za prihodnja leta. Hkrati še v tem letu, predvsem pa v letih 2018 in 2019, pričakujemo objavo še nekaterih večjih razpisov s področja modernizacije železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji.

PODPORNE DEJAVNOSTI

Vse podporne dejavnosti, organizirane v obvladujoči družbi Slovenske železnice, d. o. o., skupini SŽ–ŽIP, Prome­tnem institutu Ljubljana, d. o. o., in v Železniški tiskarni Ljubljana, d. d., opravljajo storitve izključno ali v večini na notranjem trgu, to je za potrebe družb v skupini Slovenske železnice. Za ta del dejavnosti je glavni cilj za­gotavljanje kakovostnih in stroškov­no učinkovitih storitev za potrebe družb odjemalk v skupini Slovenske železnice.

2018-08-02T12:50:11+00:00