G4-6  Število držav, v katerih organizacija deluje, in imena držav, kjer potekajo pomembne dejavnosti ali pa
so posebej pomembne v zvezi s trajnostnimi vsebinami, obravnavanimi v poročilu

V letnem poročilu 2017 delno zajemamo število držav skozi poglavje Analiza po dejavnostih, v prihodnje načrtujemo samostojno shemo, ki bo prikazala prisotnost dejavnosti po državah.

Analiza po dejavnostih

TOVORNI PROMET

Pregled rezultatov poslovanja Skupina SŽ–Tovorni promet

Za leto 2017 so bile značilne ugodne gospodarske razme­re v Sloveniji, na drugih evropskih trgih, za katere pre­peljemo več kot 90 % tovora, pa je bila gospodarska rast nekoliko nižja in je zato le omejeno prispevala k boljšim rezultatom.

SŽ–Tovorni promet se vse bolj usmerja na mednarodne trge. Delež prevozov za potrebe slovenskega gospodar­stva (notranji promet, uvoz in izvoz) se je v primerjavi z letom prej tako zmanjšal za 4,7 odstotne točke in je znašal 38,7 % (leta 2016: 43,4 %).

Vagonske pošiljke

SŽ–Tovorni promet večino tovora še vedno prepelje na slovenskem poteku. Iz leta v leto pa se povečujejo pre­vozi, ki jih samostojno opravimo na tujih trgih. Hčerinska družba SI-Cargo Logistics, Beograd se poleg pridobivanja poslov za SŽ–Tovorni promet, d. o. o., ukvarja tudi s tr­ženjem prevozov vagonskih pošiljk, ki ne potekajo čez Slovenijo, kar iz leta v leto bolj prispeva h konkurenčnosti skupine SŽ–Tovorni promet. Z lastno vleko v Avstriji in na Hrvaškem pa smo ne le podaljšali prevozno pot, temveč tudi povečali svojo konkurenčnost z obvladovanjem to­vora na daljši poti. S tem smo pridobili nekaj novih poslov in okrepili svojo vlogo regionalnega prevoznika.

Kombinirani transport

V kombiniranem prometu 97 % blaga prepeljemo v tako imenovanih shuttle vlakih, in sicer predvsem na relacijah iz/za pristanišče Koper proti Madžarski, Slovaški in Češki. Preostale 3 % blaga prevažamo s posameznimi vagoni predvsem za države Balkana (Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina). Leta 2017 smo sklenili nove pogodbe z novimi operaterji za transporte shuttle vlakov in za pre­voz posameznih pošiljk. Večino prevozov smo opravili v pristanišče Koper in iz njega, kjer smo prepeljali za 8 % ITEveč kot leta 2016. Količina prepeljanega blaga pa je padla pri oprtnih prevozih. Vzrok za to je povečano šte­vilo dovolilnic turškim cestnim prevoznikom.

SI-CARGO LOGISTICS

Leta 2017 se je nadaljevalo povečanje prevozov v Srbijo in iz nje ter za države v tranzitu čez Slovenijo in tudi rast prevozov mimo Slovenije, ki jih organizira SI-Cargo Logistics. V primerjavi z letom 2016 smo na relacijah iz/za Srbijo (tudi prek Srbije) za Slovenijo in prek Slovenije prepeljali za 9 % več blaga, količina prepeljanega tovora mimo Slovenije pa se je povečala za 29,4 %. K tako spod­budnim rezultatom so največ prispevali prevozi kmetij­skih proizvodov iz Srbije v Italijo ter prevozi izdelkov iz železa in jekla iz Srbije. Vse močnejša konkurenca zaseb­nih operaterjev v regiji je povzročila upad cen na NTKM, negativno pa je na rezultate vplivala tudi slabša letina v kmetijstvu v Srbiji, predvsem koruze.

FERSPED

Pregled rezultatov poslovanja Fersped, d. o. o.

Cestna logistika

Največjo rast prihodkov leta 2017 je dosegla dejavnost cestne logistike, in sicer so prihodki za 32,7 % večji kot leto prej. V strukturi prihodkov družbe delež organizacije cestnih transportov predstavlja 37 %. Največ blaga je v obliki kompletnih tovorov, v porastu pa so tudi kontejnerski in zbirni prevozi. V povprečju mesečno realiziramo 550 kamionskih prevozov, kar na letni ravni pomeni 6.600 kamionskih prevozov. Največji porast prevozov je iz našega skladišča v Kopru. Prevažamo po celi Evropi, vključno s Turčijo in Rusijo pa tudi širše (Bližnji vzhod).

POTNIŠKI PROMET

Pregled rezultatov poslovanja SŽ–Potniški promet, d. o. o.

Okvir obvezne gospodarske javne službe prevoza potni­kov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v voznorednem obdobju 2016/2017 z veljavno­stjo od 11. decembra 2016 do 9. decembra 2017 pokriva 596 vlakovnih poti, od tega 514 v notranjem železniškem prometu in 82 vlakovnih poti na območju Republike Slo­venije v čezmejnem regijskem železniškem prometu v smeri Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije.

V mednarodnem prometu je segmentacija izdelana po trgih oziroma po državah. V prevozu potnikov je najmoč­neje zastopana Slovenija (odprava potnikov iz Slovenije), Avstrija (ÖBB) je drugi najmočnejši trg, sledijo Hrvaška (HŽ), Nemčija (DB), Madžarska (MAV) in Švica (SBB). Ker je združenje Eurail od 1. januarja 2016 prevzelo obračun vseh prodanih vozovnic Interrail za 30 evropskih držav in vozovnic Eurail za vse druge izvenevropske države, je v strukturi prepeljanih potnikov najmočneje zastopan. Za potovanja v mednarodnem prometu so tudi leta 2017 veljale ponudbe po splošni mednarodni tarifi in dodatne ponudbe na podlagi bilateralnih in multilateralnih do­govorov z drugimi železniškimi upravami in železniškimi prevozniki, ki so veljale za določene relacije, termine, vlake in segmente uporabnikov. Posebno prepoznavne so ponudbe nizkocenovnih potovanj s cenami od 19 evrov, ki imajo omejene kontingente za določene vlake in termine do Beograda, Budimpešte, Dunaja, Gradca, Salzburga, Züricha, Münchna, Frankfurta in Pulja.

VLEKA IN TEHNIKA

Pregled rezultatov poslovanja SŽ–VIT, d. o. o.

Kot prejšnja leta smo si tudi leta 2017 prizadevali povečevati konkurenčnost in prepoznavnost na širšem evropskem trgu ter pridobivati nove kupce. Delež prodaje za kupce zunaj skupine Slovenske železnice, ki so lastniki ali najemniki železniških vozil, je 18,7 %. Od kupcev izven skupine Slovenske železnice je bilo dobrih 85,8 % prodaje realizirane v tujini, večina na trgih zahodne Evrope. Prihodki so se v primerjavi z letom prej zmanjšali za 9,9 %. Tako kot v zadnjih letih je bil tudi leta 2017 glavni produkt za kupce zunaj skupine Slovenske železnice obnova kolesnih dvojic, sledi pa jim revizija tovornih vagonov in cistern.

Tehničnovagonska dejavnost (TVD)

Tehničnovagonska dejavnost je ena od železniških de­javnosti, s katero neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa. Njena glavna naloga je nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vlečnih vozil ter nadzor nad njihovim delovanjem v vlaku. Njen glavni na­men je zagotavljanje varnega, zanesljivega, kakovostnega in okolju prijaznega obratovanja železniških vlečenih vozil. Delo poteka na pregledovalnih mestih na območju Slovenskih železnic in na območju sosednjih železniških uprav (ÖBB, FS in HŽ), na podlagi mednarodnih in nacionalnih predpi­sov ter sporazumov med prevozniki.

UPRAVLJANJE JŽI

Pregled rezultatov poslovanja SŽ–Infrastruktura, d. o. o.

V primerjavi z letom 2016 se je EBIT povečal za 6,9 %, pri čemer so se tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki zmanjšali predvsem zaradi manjšega obsega vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi.

Družba SŽ–Infrastruktura, d. o. o., skladno z Zakonom o železniškem prometu (ZZelP), upravljavec javne železniške infrastrukture, vzdržuje javno železniško infrastrukturo, gospodari z njo in vodi železniški promet na njej. Za opravljanje vseh z varnostjo v železniškem prometu povezanih dejavnosti je izdelan sistem varnega upravljanja in pridobljeno varnostno pooblastilo, ki velja do 31. maja 2019.

V skladu z Zakonom o železniškem prometu in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti se zagotavlja ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti OGJS in drugih dejavnosti, pri čemer so vsi prihodki in odhodki dosledno razporejeni na posamezne dejavnosti v skladu s sprejetimi Sodili za ločeno evidentiranje prihodkov in odhodkov dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti v družbi SŽ–Infrastruktura, d. o. o. Sodila temeljijo na računovodskih načelih. Doseženi rezultati dejavnosti OGJS in drugih dejavnosti so prikazani v poglavju poslovnega poročila Poslovnoizidna uspešnost po posameznih družbah/dejavnostih.

GRADBENIŠTVO

Pregled rezultatov poslovanja skupina SŽ–Železniško gradbeno podjetje

V dejavnosti gradbeništva je bila 15-odstotna rast prihodkov, kar je manj od načrta zaradi zamika v dinamiki projektov in manjšega števila pridobljenih projektov. Poslovni odhodki so se povečali za 22,4 %, kar je rezultiralo v 5,9 odstotne točke nižji EBIT marži. Kljub pozitivnemu rezultatu finančnih gibanj je bil dosežen za 2.039 tisoč evrov manjši rezultat pred davki kot leta 2016.

PODPORNE DEJAVNOSTI

Pregled rezultatov poslovanja podpornih dejavnosti

Vse podporne dejavnosti, organizirane v obvladujoči družbi Slovenske železnice, d. o. o., skupini SŽ–ŽIP, Prometnem institutu Ljubljana, d. o. o., in v Železniški tiskarni Ljubljana, d. d., opravljajo storitve izključno ali v večini na notranjem trgu, to je za potrebe družb v skupini Slovenske železnice. Za ta del dejavnosti je glavni cilj zagotavljanje kakovostnih in stroškovno učinkovitih storitev za potrebe družb odjemalk v skupini Slovenske železnice.