G4-21

G4-21 Zamejitve bistvenih vidikov zunaj organizacije

V okviru kazalnika poročamo v poglavjih Poslovni model in razvojne usmeritve ter O stanju in razvoju korporativnega poročanja Slovenskih železnic, v prihodnje načrtujemo podrobnejši pregled zamejitev bistvenih vidikov.

Poslovni model in razvojne usmeritve

Uprava SDH, d. d., kot ustanovitelj in edini družbenik Slovenskih železnic, d. o. o., je na predlog poslovodstva in na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe Slovenske železnice, d. o. o., januarja 2016 dala soglasje k strateškemu poslovnemu načrtu skupine Slovenske železnice 2016−2020.

Podlage za sprejeti strateški načrt skupine Slovenske železnice 2016−2020 so:

  • Strategija Slovenskih železnic do leta 2020 − Sanacija in reorganizacija sistema Slovenskih železnic (maj 2011);
  • Izhodišča za pripravo strateškega načrta (februar 2013);
  • Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (julij 2015).

Namen strateškega načrta je opredelitev vizije, poslanstva ter prioritetnih strateških ciljev, usmeritev in projektov, katerih realizacija bo prispevala k doseganju poslovnih in finančnih ciljev ter trajnostnemu razvoju.

Ena od temeljnih predpostavk strateškega poslovnega načrta je bila ureditev dolgoročnih OGJS pogodb za področje infrastrukture in potniškega prometa. Ciljev donosnosti poslovanja, ki jih določa Strategija upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ni mogoče uresničiti, če ne dosegamo postavljenih meril na segmentih poslovanja, ki so odvisni od višine OGJS sredstev.

Med temeljnimi predpostavkami tega načrta je tudi prenova voznih sredstev. Za nakup novih voznih sredstev potniškega prometa je treba zagotoviti sistemsko rešitev financiranja v okviru nove dolgoročne OGJS pogodbe. Za nakup novih voznih sredstev v tovornem prometu je zaradi prevelike zadolženosti potrebna dokapitalizacija oziroma vstop strateškega partnerja. Brez slednjega bo treba vire sredstev za obnovo voznega parka pridobiti iz naslova dezinvestiranja nestrateških naložb.

V stebru logistika in mobilnost želimo diverzificirati poslovanje in omogočiti rast s krepitvijo dejavnosti logistike. To lahko dosežemo s prevzemi dejavnosti in s prevzemi podjetji.

Za realizacijo ciljev in projekcij poslovanja strateškega poslovnega načrta skupine Slovenske železnice v obdobju 2016−2020 je od Republike Slovenije treba zagotoviti ustrezno vzdrževanje infrastrukture in njeno nadgradnjo. Pri projekcijah poslovanja tovornega prometa smo upoštevali stanje obstoječe infrastrukture.

Spremljanje uresničevanja poslovnega modela in razvojnih usmeritev

Uresničevanje in nadziranje uresničevanja strateškega načrta potekata letno v okviru priprave in izvedbe letnih načrtov, ki so glavni instrumenti, prek katerih se uresničujejo strateški cilji. Z letnim načrtovanjem se povezujejo

strateške razvojne naloge in načrtovane spremembe s kratkoročnimi možnostmi.

Slovenske železnice spremljajo uresničevanje realizacije vizije in delovanje poslovnega modela prek nivojskega sistema kazalnikov. Med njimi sta na najvišji ravni zbir kazalnikov sistemskih ukrepov in zbir kazalnikov ključnih lastnih ukrepov. Oba zbira sta temeljna nefinančna dejavnika trajnostnega razvoja Slovenskih železnic, ki omogočajo sočasno kratkoročno likvidnost in dolgoročno razvojno usmerjenost.

S spremljanjem uresničevanja glavnih kazalnikov poslovanja in izvedbe projektov se spremlja izvajanje tako letnih načrtov kot tudi strateškega načrta. Osnovni elementi, ki so predmet kontrole, so odkloni pri posameznih ključnih kazalnikih, do katerih prihaja med planskimi cilji, ki jih vsebuje strateški načrt, in v poslovanju doseženimi dejanskimi rezultati. Cilj spremljanja na tej ravni je ugotavljanje vzrokov odstopanj in ukrepanje za odpravo odmikov ali preprečitev njihovega nadaljnjega nastajanja. Sprejemanje sprememb strateškega načrta, če so potrebne, poteka po enakem postopku kot sprejemanje osnovnega načrta.

Vizija

Postati pomemben regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v Srednji in Jugovzhodni Evropi ter nosilec celovitih in prijaznih storitev v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji in regiji. V okviru nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastuktire (JŽI) učinkovito upravljati JŽI, vzdrževati sodobno in varno železniško infrastrukturo ter opravljati vodenje prometa na njej v skladu z zakonodajo in smernicami Evropske unije ter celovito upravljati in voditi integrirani javni potniški promet na območju Republike Slovenije.

Poslanstvo

Slovenske železnice opravljajo prevozne in druge logistične storitve pri prevozu blaga in potnikov po tržnih pogojih, opravljajo pa tudi naloge obvezne gospodarske javne službe (vzdrževanje infrastrukture, vodenje prometa na njej, prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu) in naloge upravljavca JŽI. S tem skrbijo za učinkovito oskrbo gospodarstva in prispevajo k čim večji stopnji mobilnosti prebivalstva na varen, zanesljiv in ekološko sprejemljiv način.

Strateške dejavnosti skupine Slovenske železnice

Logistika in mobilnost

Tovorni promet: prevoz tovora (konvencionalni, kombinirani transport), logistika (špedicija, tovorni terminali in distribucija).

Potniški promet: železniški potniški promet, avtobusni prevoz.

Vleka in tehnika: vleka, pregledi in vzdrževanje železniških vozil.

Upravljanje JŽI (javna železniška infrastruktura)/IJPP (integrirani javni potniški promet): vzdrževanje infrastrukture, vodenje železniškega prometa, upravljanje IJPP.

Gradbeništvo: inženiring, obnove in novogradnje železniške infrastrukture.

Podporne dejavnosti strateškim dejavnostim: podporne poslovne storitve, upravljanje nepremičnin, vzdrževanje objektov, čiščenje, varovanje, tiskanje, raziskave in razvoj.

Strateške usmeritve in cilji

V ciljni regiji, ki poleg Slovenije obsega ključne trge pri prevozu blaga in potnikov v Srednji in Jugovzhodni Evropi, bomo:

SSdosegali rast obsega prevoza tovora na evropskih koridorjih: Mediteranski RCF 6, Baltsko-Jadranski RCF 5, Alpsko-Zahodnobalkanski (10. koridor);

  • postali največji prevoznik v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji in regiji;
  • zagotavljali mobilnost prebivalstva z učinkovitim in zanesljivim upravljanjem v integriranem javnem potniškem prometu;
  • zagotavljali učinkovito in zanesljivo vzdrževanje in upravljanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa na njej;
  • postali zanesljiv in učinkovit izvajalec vzdrževanja železniških vozil in izvajalec vleke vlakov;
  • razvijali učinkovite podporne dejavnosti v skupini in druge dejavnosti trajnostnega razvoja.

Cilji po posameznih dejavnostih

Tovorni promet: rast prihodkov in dobičkonosnosti z internacionalizacijo in diverzifikacijo poslovanja – prenova voznih sredstev, tržno pozicioniranje v gravitacijskem območju 500 kilometrov od severnojadranskih pristanišč ter drugih izvorov in ponorov tovora, razvoj omrežja logističnih in špediterskih storitev, razvoj logističnih (rail-road) terminalov, strateško in kapitalsko povezovanje v regiji.

Potniški promet: rast prihodkov in dobičkonosnosti z diverzifikacijo poslovanja − prenova voznih sredstev, razvoj mednarodnih, regionalnih in lokalnih linij z optimalno kombinacijo železniških in avtobusnih prevozov, obnova in nadgradnja postajališč, ponudba dodatnih storitev za potnike, kot so enotna kartica, celotni IJPP, brezžično omrežje WIFI na vlakih, postajah in postajališčih, novi sistem za prodajo vozovnic (ticketing) ter močna prodajna naravnanost (trženje oglasnega prostora, prodaja drugih storitev).

Vleka in tehnika: rast prihodkov in dobičkonosnosti z internacionalizacijo poslovanja, povečanje učinkovitosti in uspešnosti s tehnološko posodobitvijo proizvodnih procesov in informatizacijo poslovanja.

Upravljanje infrastrukture: zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti JŽI, pogojev interoperabilnosti in povečanja prepustnosti prog, pravočasno in gospodarno opravljanje kakovostnih storitev integriranega vzdrževanja z uvajanjem sodobnih tehnologij in procesov, modernizacija naprav in tehnologije, vodenje železniškega prometa na JŽI.

Gradbeništvo: rast prihodkov in dobičkonosnosti z internacionalizacijo in diverzifikacijo poslovanja – novogradnje in obnove železniške infrastrukture, nizke in visoke gradnje.

Podporne dejavnosti: upravljanje nepremičnin, odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja, zanesljivo, kakovostno in stroškovno učinkovito opravljanje centraliziranih poslovnih podpornih funkcij, razvoj programov za zagotavljanje delovnih mest za invalide in drugih storitev, širitev raziskovalne razvojne dejavnosti.

Izjava o upravljanju družbe

Preglednost poslovanja in poročanje

Točka 8.2:

Družba določenih podatkov, ki so navedeni v prilogi 5, zaradi varstva osebnih podatkov v letnem poročilu ni razkrila.

Točka 8.3:

Družba v letnem poročilu ni razkrila prejemkov iz delovnega razmerja članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev.

Točka 8.4:

Družba v letnem poročilu ne razkriva stroškov delovanja nadzornega sveta.

Točka 8.5:

Slovenske železnice, d. o. o., so enoosebna družba, katere edini družbenik je Republika Slovenija. Skupščine družbenikov/ustanovitelja so v pristojnosti SDH, d. d., in jih sama družba ne more predvideti.

O stanju in razvoju korporativnega poročanja Slovenskih železnic

V skladu z načeli trajnostnega poročanja kot posledice vedno bolj poglobljenega razumevanja vpliva nefinančnih dejavnikov na daljnoročni pa tudi kratkoročni poslovni uspeh skupine Slovenske železnice z letnim poročilom za leto 2017 nadgrajujemo poročanje predvsem z uskladitvijo s smernicami trajnostnega poročanja Global Reporting Initiative GRI G4. Pomembne vsebine in razkritja, ki smo jih v sklopu poročanja po GRI G4 dodali, so:

  • odnosi z deležniki, kjer prikazujemo zemljevid deležnikov, obliko sodelovanja in ključne teme, relevantne za posamezne deležnike,
  • enoten in bolj pregleden prikaz konkurenčnega okolja, dosežkov, tveganj in priložnosti po dejavnostih.

Poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2017.

Uveljavljanje trajnostnega poročanja je proces. Dejstvo je, da je delovanje Slovenskih železnic trajnostno. To ne dokazuje samo starost organizacije, ampak tudi poslovni in finančni rezultati zadnjih let. Dejstvo pa je tudi, da v izjemno hitro spreminjajočem se okolju, predvsem tudi na področju mobilnosti, prinaša vsem železnicam in tudi slovenskim več izzivov kot kdajkoli v preteklosti. Metode trajnostnega poročanja zato Slovenske železnice jemljejo kot pomoč pri identifikaciji novih kazalnikov in vzvodov za prilagajanje spremembam oziroma izkoriščanje sprememb v funkciji razvoja.

To poročilo je korak v razvoju korporativnega poročanja. Nadaljnji razvoj bo sledil sprejetim in uveljavljenim okvirjem uvajanja celovitega razmišljanja in celovitega poročanja.

2018-08-02T13:01:03+00:00