G4-2

G4-2  Ključni vplivi, tveganja in priložnosti

Okolje poslovanja

Gospodarska rast (realna rast bruto družbenega proizvoda − BDP) v Sloveniji se je leta 2017 še naprej krepila in bila občutno višja kot v predhodnih letih. Na letni ravni je znašala 5 % (leta 2016 2,5 %), kar je za 2,6 odstotne točke več od povprečja v Evropski uniji in za 2,7 odstotne točke več od evrskega območja, v katerem so najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije dosegle rast od 1,5 % (Italija) do 2,9 % (Avstrija).

Rast izvoza, ki se je v drugi polovici leta 2017 še krepila, je bila najvišja v zadnjem desetletju. To je posledica hitrejše gospodarske rasti v mednarodnem okolju, izboljšanja konkurenčnega položaja slovenskih podjetij ter ugodne strukture izvoza. Ob nadaljevanju ugodnih gibanj na trgu dela ter izboljševanju razpoloženja potrošnikov se je nadaljevala rast zasebne potrošnje. Povečal se je obseg investicij v stroje in opremo. V povezavi z rastjo nepremičninskega trga so se povečale tudi stanovanjske investicije, hkrati je bila obujena rast investicij v inženirske objekte. Povečala se je tudi državna potrošnja.

Rast dodane vrednosti se je leta 2017 v večini dejavnosti še povečala. K znatno višji skupni rasti kot leta prej (2017: 5,3 %; 2016: 3,2 %) je prispevala krepitev aktivnosti v večini dejavnosti, največ pa v predelovalnih dejavnostih, ki okrog tri četrtine proizvodov proizvedejo za tuje trge. Po globokem padcu leta 2016, povezanim s prehodom na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive, se je okrepila tudi dejavnost gradbeništva. K temu so poleg javnih gradbenih investicij prispevale tudi zasebne investicije v poslovne objekte ter stanovanjske investicije, spodbujene s hitro rastjo cen na nepremičninskem trgu. Ob povečanju aktivnosti v industriji in nadaljevanju rasti zasebne potrošnje se je dodana vrednost še naprej povečevala tudi v večini tržnih storitev, v nekaterih (zlasti transportnih, gostinskih in določenih poslovnih storitvah) pa je rast dodatno spodbudilo povpraševanje iz tujine.

Pomladanska UMAR-jeva napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo leta 2018 predvideva nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj. Gospodarska rast v Sloveniji bo leta 2018 znašala 5,1 %, v naslednjih dveh letih pa od 3,8 do 3,2 %, kar je nad povprečjem evrskega območja, kjer naj bi se na podlagi napovedi mednarodnih institucij gospodarska rast v obdobju 2019–2020 gibala od 2 % do 1,6 %. Gospodarska rast naj bi se nadaljevala tudi na večini naših izvoznih trgov na območju Zahodnega Balkana (vključno s Hrvaško), ob predpostavljenih višjih cenah nafte pa naj bi se nadaljevalo tudi gospodarsko okrevanje Rusije. V prihodnjih letih bodo na nekoliko nižjo gospodarsko rast v Sloveniji vplivali predvsem postopno upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja in demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti in trošenja gospodinjstev. Postopna umiritev gospodarske rasti pod vplivom omejitev na strani ponudbe dela in dozorevanja gospodarskega cikla bo tudi v nekaterih državah v evrskem območju.

Inflacija, ki je leta 2017 znašala 1,4 %, bo leta 2018 ostala razmeroma nizka (1,5 %), v prihodnjih dveh letih pa se bo zmerno povišala (malo nad 2 %).

Analiza po dejavnostih

Konkurenčni položaj tovornega prometa

Evropska unija je uvedla nove RFC-koridorje (Rail Freight Corridors), ki veljajo samo za železniški tovorni promet in potekajo po ozemlju članic EU. Čez Slovenijo potekata dva RFC-koridorja, in sicer RFC 6 (Mediteranski), ki povezuje Španijo z ukrajinsko mejo in je že v veljavi, ter koridor RFC 5 (Baltsko-Jadranski), ki poteka od Poljske do severne Italije. Potekajo tudi dejavnosti za uveljavitev novega RFC-koridorja (Alpsko-Zahodnobalkanski) prek držav, ki ležijo na nekdanjem X. koridorju.

Jugovzhod Evrope je sicer povezan s severno Evropo z RFC 7, vendar je povezava prek Balkana ena ključnih, saj povezuje srednjo Evropo z zunanjimi članicami Evropske unije po bistveno krajši poti.

Z uveljavitvijo novih evropskih koridorjev je tako Slovenija postala stičišče dveh koridorjev. Z uveljavitvijo dodatnega koridorja (na poteku dosedanjega X.) pa se povečuje možnost za preusmerjanje prometa s koridorja RFC 7 ter s ceste na železnico, kar prav gotovo poleg drugega pomeni tudi okolju prijaznejšo prometno ureditev.

Skupna količina prepeljanega tovora v Sloveniji je leta 2017 znašala 110 tisoč ton in se je glede na leto poprej povečala za 13,6 %, od tega se je povečal cestni promet za 14,8 %, železniški pa za 9,4 %. Delež železniškega prevoza na slovenskem transportnem trgu leta 2017 znaša 21,5 %, delež cestnega prometa pa 78,5 %. Glede na leto 2016 se je delež železniškega prometa zmanjšal za 0,9 odstotne točke. V segmentu železniškega prevoza se je kljub povečanemu obsegu prepeljanega tovora (+8,9 %) delež SŽ–Tovorni promet nekoliko zmanjšal in je znašal 88,6 % (leta 2016 – 89,0 %).

Konkurenca na transportnem trgu se zaostruje tako zaradi vse bolj agresivnega nastopa drugih železniških prevoznikov kot tudi zaradi konkurence cestnih prevoznikov, konkurenčnih pristanišč in obvoznih poti mimo Slovenije.

Odgovor na zaostrovanje konkurence med železniškimi prevozniki je v intenziviranju trženjskih aktivnosti Slovenskih železnic ter v načrtovanem strateškem partnerstvu. Odgovor na zaostrovanje konkurence drugih oblik prevozov pa je v stalnem posodabljanju železniške infrastrukture in čimprejšnji realizaciji drugega tira do Luke Koper ter v odpravi preostalih ozkih grl na železniškem omrežju.

Bistvene omejitve in priložnosti

Leto 2017: leto infrastrukturnih omejitev

Leta 2017 smo se spoprijemali s številnimi infrastrukturnimi omejitvami. Večja gradbena dela so potekala na odseku proge Zidani Most–Celje–Pragersko, ki so zahtevala stalne zapore enega tira dvotirne proge, večja ovira pri prometu tovornih vlakov pa je bilo tudi vzdrževanje proge Divača–Koper z večdnevnimi popolnimi zaporami. Poleg načrtovanih zapor prog so na promet vplivale tudi nepričakovane zapore tirov in prog. Poudariti je treba, da so se večja infrastrukturna dela izvajala tudi v sosednjih državah (Hrvaška, Avstrija in Madžarska), kar pomeni še dodatno težavo pri izvajanju prevozov.

Pričakujemo, da se bo pretočnost povečala z elektrificirano progo Pragersko–Hodoš, ki je bila uradno odprta junija 2016, a je v prvi fazi omogočala le izredno omejeno število tovornih vlakov z elektro vleko. Dolgoročno pozitivni bodo tudi učinki posodobitev drugih delov glavnega prometnega križa, kratkoročno pa bo to zaradi zapor prog ali tirov pomenilo ovire za železniške prevoze tudi v prihodnje. Zato bomo tudi v prihodnje s številnimi operativnimi ukrepi in tesnim sodelovanjem vseh akterjev pri izvajanju logistične storitve skrbeli za kar največjo pretočnost prometa in obenem ažurno obveščali naše kupce o stanju v prometu.

Konkurenčni položaj – FERSPED

Podjetje Fersped opravlja dejavnost izvajanja in organiziranja celovitih in globalnih logističnih storitev v cestnem, železniškem in letalskem transportu ter skladiščnih pretovorih in carinjenju.

Fersped je pomemben udeleženec pri pretovoru in organizaciji transporta prek Luke Koper (razsuti tovori – premog, odpadki in poleg tega kosovni tovori, kontejnerski tovori in avtomobili). Leta 2017 je utrdil svoj položaj tik ob Luki Koper z dodatnim najemom skladiščnih kapacitet. Poleg pretovora in skladiščenja ponuja tudi organizacijo storitev zaplinjanja, kakovostni in količinski pregled blaga ter fitosanitarni ali veterinarski pregled, prav tako pa je eden od redkih, ki ponuja storitev merjenja radioaktivnosti tovora. Za kupce, ki prevažajo manjše količine blaga, ima organizirane zbirne prevoze.

Na podlagi analize strukture prihodkov in analize profitabilnosti posameznih prodajnih segmentov leta 2016 je bila sprejeta strateška usmeritev, da se prodajni program družbe osredotoči v dejavnosti z višjo profitabilnostjo, kar se je delno odrazilo v poslovnih rezultatih leta 2017.

Bistvene omejitve in priložnosti – FERSPED

Leta 2017 smo posvetili svoje aktivnosti predvsem poveče­vanju prodaje storitev z večjo dodano vrednostjo. Povečali smo svoje aktivnosti na delu cross-dockinga v Luki Koper, cestne logistike in carinskih storitvah.

Ker se zavedamo omejitev v železniški logistiki, želimo zaustaviti upad prihodkov železniške logistike. Leta 2018 načrtujemo samostojni produktni steber v okviru kopen­ske logistike.

Leta 2018 želimo najeti dodatne skladiščne kapacitete v Luki Koper ter posodobiti informacijsko podporo skla­diščnemu poslovanju.

Konkurenčni položaj – POTNIŠKI PROMET

Na trgu javnega potniškega prometa v Sloveniji železniški potniški promet opravlja družba SŽ–Potniški promet, d. o. o. Konkurenca prevozu z vlakom v notranjem prometu sta osebni in javni cestni promet, v mednarodnem prometu pa nizkocenovne letalske družbe in nizkocenovni avtobusni prevozniki. Leta 2017 je na trgu javnih prevoznikov delež železniškega prometa znašal 27,3 % (v PKM). Delež železniškega prometa je večji kot leta 2016 zaradi precej manjšega števila opravljenih potniških kilometrov zračnega prometa.

Kljub pospešenemu investiranju v zadnjih letih pa je železniška infrastruktura, ki jo uporabljamo, še vedno v velikem zaostanku za primerljivo infrastrukturo bolj razvitega dela Evrope, kar je ključni razlog za slabši konkurenčni položaj železniškega potniškega prometa. Poleg tega se je z uvedbo IJPP vozovnice za dijake in študente zmanjšala prevozna pot, kar vpliva na manjše število potniških kilometrov (PKM).

Glavna konkurenca potovanju z vlakom v notranjem prometu je prevoz z osebnim avtomobilom. V Sloveniji je prevoz z osebnim avtomobilom še vedno najbolj priljudno prevozno sredstvo. Po zadnjih podatkih se je leta 2016 število registriranih avtomobilov na 1.000 prebivalcev še povečalo. Tako je bilo leta 2016 v Sloveniji registriranih 5311)

1) Vir: SURS, za leto 2017 še ni podatkovosebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je za četrtino več kot pred dobrimi petnajstimi leti.

Z usmerjenimi promocijskimi akcijami poskušamo spodbuditi k uporabi vlaka, kar je še posebej težavno zaradi vse večje uporabe osebnih prevozov ter uporabe relativno poceni prevozov prek aplikacij, ki podpirajo storitve tako imenovanega car poolinga. Mednarodni promet predstavlja pri obsegu dela v potniških kilometrih 19,3-odstotni delež. S povezovanjem z drugimi tujimi prevozniki in turističnimi agencijami oblikujemo tržno zanimive ponudbe, s katerimi želimo prepričati potnike, da več potujejo z vlakom. Pri potovanju v tujino ti namreč čedalje bolj uporabljajo nizkocenovne letalske družbe, ki so glavni konkurent v mednarodnem prometu.

Omejitve in priložnosti glede kakovosti storitveg

Zadovoljstvo uporabnikov je eden od pokazateljev kakovosti prevozne storitve, s katerim ugotavljamo, kakšno je stanje na trgu in kako uvedba novosti vpliva na uporabnike in s tem uporabo vlaka. Tako kot pretekli dve leti smo tudi leta 2017 izvajali anketo zadovoljstva uporabnikov prek spleta. Anketa je bila objavljena od 13. oktobra do 19. novembra 2017 na spletni strani Slovenskih železnic, analizirali pa smo 753 popolno izpolnjenih anketnih listov – uporabnikov vlaka.

Po rezultatih ankete največ anketirancev vlak uporablja vsak dan oziroma ob delavnikih (40,5 %), četrtina potnikov pa nekajkrat na teden. Skoraj polovica anketirancev z vlakom potuje v šolo ali na fakulteto ali pa se vračajo domov, medtem ko je dobra četrtina tistih, ki vlak uporabljajo za prevoz na delo in z njega. V primerjavi z letoma 2016 in 2015 je bil takrat delež tistih, ki so z vlakom potovali na izlete, na obisk oziroma na druge prostočasne dejavnosti večji. Večina anketirancev spletne ankete iz leta 2017 pri potovanju z vlakom uporablja subvencionirano vozovnico IJPP (43,7 %) in nekaj več kot 30 % enosmerno ali povratno vozovnico. Po starostni strukturi prevladujejo anketiranci stari od 21 do 30 let, nekoliko več kot polovica je moških, po lokaciji prebivališča pa izstopa osrednjeslovenska regija.

Leta 2017 so bile dosežene ocene, ki izhajajo iz anket uporabnikov naših storitev (odstotek ocen dobro, prav dobro in odlično):

Zadovoljstvo uporabnikov se je v primerjavi z letom 2016 precej poslabšalo, kar prikazuje padec povprečne ocene, ki leta 2017 znaša le 2,84. Vsi elementi kakovosti prevozne storitve so ocenjeni z nižjimi ocenami, po najnižjih povprečnih ocenah pa izstopata hitrost in točnost vlakov, kar je predvsem posledica zamud vlakov in počasnih voženj zaradi vzdrževalnih del na infrastrukturi. Tako kot pretekla leta sta z najvišjimi ocenami ocenjena urejenost in ustrežljivost osebja. Anketiranci, ki še niso potovali z vlakom oziroma z njim potujejo zelo redko, so navedli, da bi jih spodbudilo k uporabi vlaka, če bi bilo več vlakov na dan in bi bili ti hitrejši. Pri potovanju z vlakom so jim pomembni vozni red ter točnost in hitrost vlakov.

Padec ocene zadovoljstva je poleg omenjenim dejavnikom treba pripisati tudi spremenjeni strukturi uporabnikov, ki se iz občasnih, ki slabosti sprejemajo manj kritično, preveša v prid stalnih, ki so bolj občutljivi predvsem glede zamud, pa tudi drugim pomembnim dejavnikom zadovoljstva.

Bistvene omejitve in priložnosti  – POTNIŠKI PROMET

Cene in tarife

Cene v notranjem potniškem prometu, ki so pod nadzo­rom države, se leta 2017 niso povišale. Cene v mednaro­dnem prometu so ostale nespremenjene. V notranjem in mednarodnem prometu so lahko potniki koristili različne popuste in posebne ponudbe.

Vozni park

Posodobitev voznega parka se bo začela leta 2019, ko se načrtuje dobava 25 novih motornih garnitur in bo skupaj z načrtovanimi prenovami že obstoječih voznih sredstev zagotavljala boljšo prevozno storitev potnikom ter se bo postopoma odpravljalo stanje izrabljenih in zastarelih voznih sredstev. Nova vozna sredstva bodo nadalje pri­pomogla k odpravljanju prenatrpanosti vlakov ob prome­tnih konicah. V modernizaciji voznih sredstev in razvoju dodatnih storitev in ponudbe na sodobnih vlakih vidimo priložnost za širjenje kroga uporabnikov javnega železni­škega prevoza, saj se bosta s tem povečala atraktivnost prevoza in udobje potovanja z vlakom.

Ticketing

S prenovo informacijskega sistema za prodajo železniških vozovnic – ticketing, ki se je začela leta 2017 in bo kon­čana leta 2018 ter zajema celovito programsko rešitev za uvedbo in vzdrževanje sistema prodaje vozovnic, se bo posodobil sistem odprave potnikov, kar bo močno prispevalo h kakovostnejši in za potnika prijazni storitvi.

K širitvi ponudbe ter približanju železniškega prevoza čim večjemu številu uporabnikov bodo nadalje prispevale tudi aktivnosti naročnika obvezne gospodarske javne službe, ki pospešeno obnavlja javno železniško infrastrukturo. Predvidena gradnja in vključitev novih železniških po­staj in postajališč bo tako vplivala na kakovost prevozne storitve in pripomogla k temu, da se začne izboljševati stanje pogosto zastarele infrastrukture na postajah in postajališčih.

Z namenom spodbuditve k uporabi javnega prevoza se bodo v prihodnje razvijale dodatne storitve, kot so brez­žična povezava v vlakih in na postajah, uvedba souporabe vozil ter drugi turistični produkti, ki bodo vzpostavljeni v sodelovanju s tujimi železniškimi prevozniki in drugimi zunanjimi izvajalci iz Slovenije in tujine. S tem bomo do­datno razširili in izboljšali ponudbo storitev našim kup­cem.

 

Sistem IJPP, ki uporabniku omogoča uporabo različnih vrst prevoza ter vključuje uporabo tako mestnega kot tudi medkrajevnega javnega potniškega prometa, se je s subvencioniranimi vozovnicami za dijake začel uporabljati leta 2016. V prihodnje se bo sistem IJPP razširil na druge produkte, ki jih bodo lahko uporabljali potniki, ki niso zajeti v sistem subvencionirane vozovnice, s čimer se bo ponudba enotne vozovnice približala vsem uporabnikom storitev javnega potniškega prometa. V širitvi sistema IJPP na nov krog uporabnikov vidimo priložnost za spodbujanje uporabe javnega železniškega prevoza.

Cilj projekta IN2STEMPO, pri katerem sodelujemo, je izboljšanje dostopnosti do vlakov z uporabo novih ticketing tehnologij z namenom zagotavljanja hitrejšega vstopanja na vlake in optimiziranje postaj glede ticketinga. V teh aktivnostih vidimo priložnosti za odpravo zastarele informatizacije, kar bo vodilo v povečanje zadovoljstva uporabnikov.

Bistvene omejitve in priložnosti – VLEKA IN TEHNIKA

SŽ–Vleka in tehnika, d. o. o., ima v okviru opravljanja svo­jih dejavnosti omejitve zaradi zastarelih tehnologij, ne­standardiziranih delovnih procesov, premajhnega obvla­dovanja pretočnih časov in starostne strukture zaposlenih.

 

Priložnosti družbe izhajajo iz rasti tovornega in potniške­ga prometa, uvajanja novih tehnologij, standardizacije tehničnih, delovnih in poslovnih procesov, izdelave sestav­nih delov in komponent železniških vozil za druge naroč­nike ter proaktivnega trženja na obstoječih in novih trgih.

Konkurenčni položaj – UPRAVLJANJE JŽI

Razvoj trajnostnega transportnega sistema je predpogoj za razvoj sodobne družbe. Mobilnost pomembno vpliva na konkurenčnost nacionalnih gospodarstev in kakovost življenja prebivalcev. Transport postaja čedalje pomembnejša gospodarska panoga, saj prispeva k delovanju gospodarstva kot celote, je pomemben delodajalec in zagotavlja temeljno pravico državljanov po mobilnosti. Nova prometna politika Evropske unije, zbrana v Beli knjigi o prihodnosti prometa do leta 2050, vsebuje načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.

Vizija razvoja železniške infrastrukture v Sloveniji je: »Vzpostavitev visoko zmogljivega, interoperabilnega, varnega, konkurenčnega, intermodalnega in okolju prijaznega železniškega omrežja, ki spodbuja in omogoča konkurenčnost železniškega tovornega in potniškega prometa ter podpira trajnostni in okolju prijazen razvoj prometa s preusmeritvijo prevoza tovora in potnikov s ceste na železnico.«

Zaradi svojega zemljepisnega položaja je Slovenija zelo tesno povezana z vseevropskim železniškim omrežjem, saj so glavne proge JŽI v Republiki Sloveniji njegov pomemben sestavni del. Prilagoditev slovenske železniške infrastrukture evropski z vzpostavitvijo interoperabilnosti je pogoj za ustrezno ovrednotenje našega zemljepisnega položaja in hkrati pogoj za enakopravno vključitev železnice v evropski prometni sistem. Ob dejstvu, da delež mednarodnega železniškega prometa na slovenskih progah že presega 80 % in da gre za visoko medsebojno soodvisnost med železniškim prometom in železniško infrastrukturo, je prilagajanje razmeram, ki jih narekuje mednarodno okolje, nujno. To dejstvo je zato temeljno vodilo tudi pri oblikovanju strategije razvoja slovenske železniške infrastrukture.

Strateška prednost Slovenije zaradi njenega ugodnega prometnega položaja sama po sebi še ne zagotavlja, da bodo prometni tokovi v resnici potekali čez Slovenijo. Tudi sosednje države si namreč prizadevajo realizirati projekte, ki bi omogočili prevzem čim več prometa, zlasti tranzita, prek svojih prog. Slovenija je zaradi svoje majhnosti relativno preprosto obvozljiva, zato je pravočasna realizacija nacionalnega programa in operativnega načrta toliko bolj nujna in potrebna. Prvo preverjanje stanja bo leta 2023. Če ocena stanja na omrežju Slovenije ne bo pozitivna, lahko pride do izgube koridorjev prek Slovenije in s tem poleg izgube možnosti pridobitve evropskih nepovratnih sredstev do poslabšanja poslovanja Luke Koper, Slovenskih železnic kot skupine in logistične industrije v Sloveniji nasploh.

Sedanja infrastruktura ne ustreza sodobnim standardom povezljivosti in s tem ne omogoča kakovostne storitve javnega potniškega prometa, saj na določenih obremenjenih odsekih še ne omogoča izvajanje taktnega voznega reda in posledično večje gostote potniških prevozov. Še vedno obstaja nevarnost selitve tranzitnih blagovnih tokov na vzporedna omrežja skozi Italijo, Avstrijo, Madžarsko ali Hrvaško, vendar nam trend posodabljanja železniškega omrežja daje vzpodbuden signal, da se to ne bo zgodilo. Povečuje se tudi nevarnost odliva tovornega pristaniškega tranzita na severnomorska pristanišča. Zaradi nezadostnih dopustnih osnih obremenitev na posameznih odsekih prog, kar se že odpravlja, se posamezni tovori že preusmerjajo na obvozne poti mimo Slovenije. Na prednostnih tovornih koridorjih (RFC), ki potekajo čez Slovenijo (Mediteranski, Baltsko-Jadranski in Jantarni koridorji), na določenem odseku proge med Zidanim Mostom in Šentiljem še ni zagotovljena kategorija proge D4 (z 225 KN osne obremenitve), vendar tekoče investicije na tem odseku obetajo izboljšanje stanja do leta 2020. Stopnja elektrifikacije javne železniške infrastrukture je relativno nizka, saj je elektrificiranih 613 kilometrov oziroma 51 % prog.

Posebej bo treba upoštevati konkurenčno ogroženost železniškega prometa in njegove ekonomike, ki se lahko predvideva pri načrtovanih obvoznih železniških smereh prek Italije in Avstrije v smeri Budimpešte, pa tudi določene povezave v Republiki Hrvaški v smeri Madžarske. Republika Slovenija pri svoji strategiji poudarja nujnost dograditve in obnove prog na prednostnih tovornih koridorjih RFC 5, RFC 6, RFC 10 in RFC 11, kar ji dolgoročno zagotavlja konkurenčno sposobnost.

Proces vlaganj v javno železniško infrastrukturo že poteka, tekoče in predvidene investicije v naslednjih letih ter njihova realizacija pa bodo omogočile, da bo Republika Slovenija lahko zagotavljala visoko zmogljivo, interoperabilno, varno, konkurenčno, intermodalno in okolju prijazno konkurenčno železniško omrežje.

Bistvene omejitve in priložnosti – UPRAVLJANJE JŽI

Bistvene omejitve pri upravljanju JŽI so predvsem niz­ka stopnja uporabe mehanizacije pri vzdrževalnih delih, nizka stopnja informatizacije poslovanja ter neustrezna kadrovska struktura.

Zastarela in tehnološko raznolika infrastruktura na po­sameznih odsekih glavnih in regionalnih prog otežuje sistematično načrtovanje in izvajanje vzdrževalnih del ter ustrezno normiranje potrebnih količin materiala in storitev s ciljem zmanjševanja stroškov.

V prihodnje so načrtovana pospešena vlaganja v obnovo in razvoj javne železniške infrastrukture in s tem možnost sodelovanja pri izvedbi projektov. Nadaljevala se bosta posodobitev in vključevanje novih tehnološko naprednih naprav. Soočeni bomo z novimi izzivi, ki jim bomo kos s prilagoditvijo znanj, sposobnosti, organizacije in učin­kovite alokacije kadrovskih virov, potrebnih za vzdrže­vanje bodoče konfiguracije železniške infrastrukture. Sledili bomo temeljni usmeritvi za povečanje kakovosti naših storitev ob večji stroškovni učinkovitosti, predvsem z uvajanjem novih tehnologij, kar je vezano na investicije v opremo za vzdrževanje in investicije v informacijsko tehnologijo, ki se že realizirajo.

V prihodnje bo treba za obvezno gospodarsko javno služ­bo zagotoviti sredstva v višini, ki bodo omogočala izvaja­nje vseh del v okviru investicij po LCC metodi s ciljem izko­ristiti kompetence družbe za zagotovitev standardizacije procesov, ustrezne strokovne usposobljenosti v povezavi s potrebnimi specifičnimi znanji in večje stroškovne učin­kovitosti glavnih procesov.

Aktivnosti za zmanjšanje tveganj s področja JŽI bodo usmerjene tudi v pripravo predloga za spremembo me­todologije za zaračunavanje uporabnine in oblikovanje spodbud za učinkovitejše izkoriščanje JŽI ter v optimi­zacijo upravljanja s potniškimi postajami. Na področju nadgradnje informacijskega sistema bomo končali projekt posodobitve informacijskega sistema in vpeljavo sodob­nih programskih rešitev za upravljanje s sredstvi, z delom, storitvami, pogodbami in materialnim poslovanjem.

Konkurenčni položaj – GRADBENIŠTVO

V Republiki Sloveniji se nadaljuje investicijski cikel predvsem na področju železniške infrastrukture, ki je podprt z drugo finančno perspektivo za obdobje 2014–2020. Na domačem trgu se pričakuje večji obseg razpisov za investicijska dela na železniški infrastrukturi, kar ob konkurenčnih prednostih skupine SŽ–Železniško gradbeno podjetje na tem segmentu odpira priložnosti za rast poslovanja. Študija razvoja prometa, ki jo je za področje jugovzhodne Evrope sprejela Evropska komisija, je pomembno vplivala na krepitev investicij tudi na tujih trgih. Države Zahodnega Balkana, med katerimi so tudi Hrvaška, Srbija in Črna gora, so namreč na podlagi navedene študije sprejele državne načrte razvoja železniške infrastrukture z načrti bodočih investicij. Našo dejavnost širimo tudi na trge Zahodnega Balkana in širimo portfelj dejavnosti na področju vozne mreže, signalnovarnostnih naprav in telekomunikacij, seveda izključno na področju železniške infrastrukture.

Bistvene omejitve in priložnosti – GRADBENIŠTVO

Bistvene sedanje omejitve v podpornih dejavnostih so v neustrezni starostni in izobrazbeni strukturi zaposlenih ter v nezadostnem in neenotnem informacijskem sistemu.

Za zmanjšanje teh omejitev potekajo aktivnosti na področju razvoja kadrov, optimizacije procesov centraliziranih poslovnih funkcij, posodobitve in poenotenja poslovnega informacijskega sistema ter na področju uresničevanja programa digitalizacije. Vse te aktivnosti so podrobneje opisane v poglavjih poslovnega poročila, ki obravnavajo to vsebino.

Glede na specifiko posameznih podpornih dejavnosti je poudarek tudi na usposabljanju za delo z invalidi in zagotavljanju delovnih mest za invalide, na razvijanju lastne raziskovalno-razvojne dejavnost na področju železniškega transportnega sistema, pridobivanju evropskih in državnih sredstev za posamezne dejavnosti ter na učinkovitem upravljanju z nepremičninami.

Bistvene sedanje omejitve v podpornih dejavnostih so v neustrezni starostni in izobrazbeni strukturi zaposlenih ter v nezadostnem in neenotnem informacijskem sistemu.

Bistvene omejitve in priložnosti – PODPORNE DEJAVNOSTI

Za zmanjšanje teh omejitev potekajo aktivnosti na področju razvoja kadrov, optimizacije procesov centraliziranih poslovnih funkcij, posodobitve in poenotenja poslovnega informacijskega sistema ter na področju uresničevanja programa digitalizacije. Vse te aktivnosti so podrobneje opisane v poglavjih poslovnega poročila, ki obravnavajo to vsebino.

Glede na specifiko posameznih podpornih dejavnosti je poudarek tudi na usposabljanju za delo z invalidi in zagotavljanju delovnih mest za invalide, na razvijanju lastne raziskovalno-razvojne dejavnost na področju železniškega transportnega sistema, pridobivanju evropskih in državnih sredstev za posamezne dejavnosti ter na učinkovitem upravljanju z nepremičninami.

 

2018-08-01T09:35:16+00:00