G4-14 Pojasnilo, če in kako organizacija uporablja previdnostno načelo

Izjava o upravljanju družbe

Opis glavnih značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganja v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

V skupini Slovenske železnice je vzpostavljen celovit sistem upravljanja tveganj, ki zagotavlja tudi ustrezno vodenje poslovnih knjig. Izdelan je sistem, ki zagotavlja delovanje notranjih kontrol na vseh ravneh poslovanja skupine Slovenske železnice. Sistem delovanja notranjih kontrol daje zadostna jamstva za prepoznavanje in oceno vseh pomembnih tveganj, opredelitev ukrepov za obvladovanje tveganj in poročanje o tveganjih.

Za učinkovito delovanje sistema notranjih kontrol so odgovorni poslovodstvo Slovenskih železnic, d. o. o., in poslovodstva odvisnih družb v skupini Slovenske železnice, ki skrbijo, da so notranje kontrole sistemsko vgrajene v poslovne procese.

Tako je namen delovanja notranjih računovodskih kontrol, da se zagotovi resničen in pošten prikaz poslovanja skupine Slovenske železnice, pri tem pa se zasledujejo naslednji cilji:

• točnost, zanesljivost, popolnost in pravočasnost računovodskih poročil;
• skladno delovanje z zakonodajo, standardi, pogodbami in notranjimi akti družbe;
• doseganje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, ki se odraža v povečanju premoženja skupine Slovenske železnice;
• uresničevanje strateških ciljev skupine Slovenske železnice.

Za uresničevanje navedenih ciljev pa skupina Slovenske železnice:

• • skrbi za transparentno organizacijsko shemo skupine Slovenske železnice;
  • uvaja poenoten računovodski in poslovni informacijski sistem tako v matični kot v odvisnih družbah;
  • z večinoma centralizirano računovodsko funkcijo zagotavlja poenoteno vodenje poslovnih knjig;
  • o poslovanju poroča v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja; za vso skupino Slovenske železnice so bile sprejete jasne in transparentne računovodske usmeritve;
  • opravlja redni notranjerevizijski nadzor;
  • z zunanjo revizijo računovodskih izkazov skrbi za neodvisno potrjevanje poštene predstavitve finančnega položaja skupine Slovenske železnice;
  • opravlja druge neodvisne presoje, kot je presoja sistema vodenja kakovosti po ISO 9001, in drugo.

V poglavju Obvladovanje tveganj in priložnosti tega poslovnega poročila je bolj natančno predstavljeno upravljanje s tveganji in ocene tveganj po posameznih področjih. Menimo, da je sistem notranjih kontrol v skupini Slovenske železnice, ki so predmet stalnega izboljševanja, predvsem učinkovito in uspešno sredstvo pri doseganju poslovnih ciljev, tako kratkoročnih kot strateških.

Obvladovanje tveganj in priložnosti

Spremljanje in ocenjevanje primernosti ter učinkovitosti postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti s področja obvladovanj tveganj za celotno skupino Slovenskih železnic, vodi obvladujoča družba Slovenske železnice, d. o. o.

V skladu s sprejeto strategijo sistema upravljanja s tveganji smo se konec drugega kvartala 2016 odločili, da bomo nadgradili obstoječi sistem z metodologijo, ki sledi načelom sodobnega upravljanja in kvantifikacije tveganj ter temelji na izračunih VaR in PaR in metodologiji analize scenarijev Monte Carlo.

Metodologija temelji na delitvi tveganj na dve skupini, ki opišeta, kako je tveganje prisotno. Ločimo zvezna in diskretna tveganja. Razlikovanje je pomembno, saj so mehanizmi učinkov različni in posledično se tudi matematični pristop, uporabljen v metodologiji, razlikuje glede na naravo tveganja.

Če lahko vzroku za tveganje pripišemo enkraten dogodek, ki je povzročil, da imamo izgube, gre za tipično diskretno tveganje (požar, nesreča). Zvezno tveganje je v tem primeru drugačno, saj je vzrok, ki vodi do finančnih posledic, vedno prisoten, saj so tveganja vezana na določen proces, ki se ves čas stalno spreminja (tržna tveganja, tveganja konkurence). Ne moremo določiti pogostosti pojavnosti tveganja, lahko pa ocenimo persistentnost vpliva.

Diskretno tveganje opišemo s tremi parametri (pogostost, tipična in največja škoda), medtem ko zvezna opišemo samo z največjo možno škodo, pri čemer je časovni horizont ocene eno leto. Tveganjem obeh skupin smo določili tudi čas od nastanka tveganja do dne, ko se poslovanje vrne v enako stanje, kot je bilo, preden se je tveganje realiziralo.

Septembra so bile izvedene delavnice in predstavljena nova metodologija vrednotenja tveganj, ki so se jih udeležili vsi odgovorni nosilci in poslovodstva vseh družb skupine. Na podlagi pridobljenih podatkov je bil posodobljen register ključnih tveganj, ki imajo največji finančni vpliv na neto denarni tok. Zadnja posodobitev ocen in ukrepov je bila opravljena decembra 2017, register tveganj je konec leta 2017 obsegal 67 tveganj.